BILINGUE A PLATISCHIS CON FINALE DA BRIVIDO….

Partenza ore nove: San Pietro, Cividale, Faedis, Nimis, Taipana… alle dieci eravamo a Platischis con tre giorni per stare insieme. Le due classi terze, cioè 26 bambini, 4 insegnanti e tutt’intorno il territorio di Platischis.
L’autogestione del soggiorno prevede sveglia verso le 7.30 e ginnastica nel bosco, colazione e riordino della mensa e delle camere poi in esplorazione: giù fino al ponte Vittorio, sotto il quale scorre il Natisone giovane e intorno corre il confine; oppure a Campo de Bonis a vedere i cavalli e la fattoria; o nel bosco a scoprire funghi e raccogliere castagne. Il pranzo e la cena ce lo prepara la piccola trattoria del paese dove è buono anche il minestrone.

Nel paese c’è anche una preziosa raccolta di rocce e vipere che il signor Giordano Marsiglio sotto il suo cappellaccio bianco raccoglie e racconta. Le ricreazioni si fanno intorno ai tavoli di ping pong e di calcetto di cui è attrezzata la vecchia latteria ristrutturata in cui soggiorniamo.Mentre il brivido ce lo assicura la strega che vive di fronte, ha una passione particolare per i capelli dei bambini, ne va matta e l’ultima sera le siamo scappati per un soffio…..ma questa è un’altra storia.

Odhod ob 9.00: Špeter, ƒåedad, Fojda, Neme, Tipana… ob 10.00 smo v Plestišƒçah in imamo tri dni skupnega dela in ≈æivljenja. 26 otrok tretjega razreda, 4 uƒçitelji in okoli nas Plestišƒçeva pokrajna, ki nas ƒçaka.
Samoupravljanje predvideva budilko ob 7.30 in telovadbo v gozdu, zajtrk in pospravljanje menze in spalnic, nato ven na sprehod: do Viktorijevega mosta, pod katerim teƒçe mlada Nedi≈æa, okoli pa meja ali v Campo de Bonis, kjer imajo konje in druge ≈æivali ali po gozdu, kjer odkrivamo gobe in nabiramo kostanj. Za kosilo in veƒçerjo poskrbi vaška gostilna, kjer je dobra tudi zelenjavna juha.
V vasi je tudi dragocena zbirka kamnov in ka0č. Pod svoj beli klobuk jih nabira gospod Giordano Marsiglio in o njih pripoveduje. Lepe odmore zagotavljata namizni tenis in namizni nogomet v dvorani stare obnovljene lekarne, kjer stanujemo.
Medtem pa nam neka štrija, ki ≈æivi v bli≈æini, zagotavlja  trepetanje, ker ima najraje otrokove lase in ker nas je zadnji veƒçer lovila po gozdu…ampak to je druga zgodba. 

Scrivi il tuo messaggio